Brenkala so glasbila, ki so pogosta izbira mladih in tudi nekoliko starejših glasbenih navdušencev, ki se želijo naučiti igrati kakšnega instrumenta. Največkrat gre pri tej izbiri za kitaro, ki je lahko klasična, akustična ali električna. Ob nakupu kitare nam prodajalec navadno svetuje še nekaj dodatne opreme.
Vsekakor je smotrno razmisliti o torbi za kitaro, drsalicah oziroma trzalicah in o kakšnem stojalu, na katerem bo ta prekrasen instrument polepšal naš prostor doma. Poleg rezervnih strun in uglaševalca pa je vredno razmisliti še o kapodastru. In kaj to sploh je?
Prilagoditev tonalitete svojemu glasu
Kitaro je treba pred pričetkom igranja ustrezno uglasiti. Večina kitaristov zna to narediti po posluhu, a se tudi sami zanašajo na različne uglaševalce, ki so danes že tako majhni in praktični, da so lahko ves čas pripeti na vrh vratu glasbila in tako vedno pri roki.
Predstavljajmo si za hip, da na kitaro igrata dve različni osebi z drugačno tonaliteto glasu. Medtem ko bo prvemu uglasitev, glede na njegovo višino petja, ustrezala, drugemu ne bo. Takrat pride prav kapodaster, ki se ga pripne med prečke na določeno pozicijo vratu kitare in se tako v trenutku prestavi uglasitev glasbila, ne da bi pri tem navijali strune.
Enostavnejše igranje zahtevnejših skladb
Nekatere skladbe so napisane tako, da je preprijemanje na kitari med igranjem precej bolj zahtevno kot pri drugih. Večkrat je tako treba odigrati kakšen akord na sredini vratu ali celo v spodnji polovici, kar lahko povzroči nekaj težav. Pri takšnih prijemih je treba navadno prijeti barre (kazalec preko celega vratu, ostali prsti držijo akord). To pomeni, da kazalec zamenja vrh vratu oziroma prvo prečko.
Takšno igranje kitare je nekaj samoumevnega za mojstre kitare, še posebej tiste na električni kitari. Tam je strune namreč precej lažje zadržati, saj njihova napetost ni tako močna, kot je to pri akustični kitari. Kapodaster nam je v tem primeru v veliko pomoč, saj ostane kazalec prost, a mora biti skladba napisana za igranje v tej tonaliteti.
Za mlajše kitariste
Še en primer, kjer zelo prav pridejo kapodasterji za kitaro, je pri učenju igranja za otroke. Čeprav ima v rokah morda otroško kitaro, pa so nekoliko višje prečke enostavno preširoke za drobne prste. Kapodaster nekje na polovici vratu pomeni, da bodo pod njim prečke precej bolj skupaj in bo tako lažje igrati tudi tistim z manjšimi prsti.
To je še kako pomembno pri otrocih, saj ne želimo, da bi nad učenjem obupali zato, ker se jim zdi vse skupaj prezahtevno, morda celo nedosegljivo. In čeravno govorimo začetnikih in kitaristih, ki težko primejo barre, pa kapodaster uporabljajo tudi profesionalci.
Različne vrste kapodastrov
Kapodaster se lahko uporablja na vseh vrstah brenkal in ne zgolj na kitari. Primeren je torej tudi za banjo, ukulele ali mandolino. Ker boste v trgovini z glasbeno opremo opazili, da obstaja veliko različnih kapodastrov, bo najbolje, da o tem, kateri bo pravi za vas, povprašate prodajalca na prodajnem mestu.
Poznamo kapodastre za akustično kitaro in takšne, ki jih lahko uporabljamo tako na akustični kot električni kitari. Nekateri modeli imajo patent na zapenjanje, druge se namesti s privijanjem vijaka ali s pomočjo vzmeti. Prihaja do večjih razlik v cenah, končno funkcijo pa imajo vsi enako. Najcenejši so na voljo že za nekaj evrov, tisti dražji pa stanejo tudi okoli 50 evrov.
Napredni modeli bodo ujeli obliko spodnjega dela vratu in so gumirani, kar pomeni, da ne bodo poškodovali laka ali lesa na kitari. Prav tako bo pritisk na vse strune enakomerno porazdeljen in ne bo prihajalo do »brenčanja« strun, kar se rado zgodi pri nekoliko bolj cenenih kapodastrih, ki so morda primerljivi z nerodnim tiščanjem kazalca, le da nas v tem primeru prst ne boli.
